V
Domžalah, 24. januarja 2019
V prostorih Instituta Jožef
Stefan v Ljubljani je pretekli teden potekal začetni delovni
sestanek raziskovalne skupine ter partnerjev v ARRS projektni nalogi
"Prepovedane droge, alkohol in tobak: Epidemiologija na osnovi
odpadnih vod, uspešnost čiščenja in ranljivost vodnega sistema".
Gre za alternativen in inovativen pristop za ocenjevanje obremenitve
z drogami med populacijo. Poraba in zloraba prepovedanih in
dovoljenih drog namreč predstavlja veliko breme za družbo, saj
vpliva na javno zdravje, stopnjo kriminala in gospodarstvo, zato je
spremljanje razširjenosti zlorabe dovoljenih in prepovedanih drog
izjemnega pomena. Natančni podatki o zlorabi in porabi drog so
seveda nujni za vzpostavitev učinkovitih programov zdravljenja in
zakonodaje tudi pri nas. Nosilec in koordinator projekta je Institut
Jožef Stefan (IJS), izvaja pa se v Skupini za organsko analizo
Odseka za znanost v okolju, ki jo vodi prof. dr. Ester Heath. V tem
raziskovalno-aplikativnem projektu sodelujejo še raziskovalci s
Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo (FKKT) in Fakultete za
gradbeništvo in geodezijo (FAGG) Univerze v Ljubljani ter
strokovnjaki Nacionalnega instituta za javno zdravje (NIJZ). Med
partnerji, ki sodelujejo pri izvedbi te projektne naloge v Sloveniji,
so podjetja JP CČN Domžale-Kamnik, VO-KA Ljubljana, Mariborski
vodovod, Marjetica Koper in Komunala Novo mesto.
''V
Sloveniji se je projekt začel izvajati v letu 2017, lani je že
vključeval tri mesta, za katere so vzorce odpadnih voda za potrebe
raziskave obdelali v laboratorijih v tujini, letos pa bo zajel že
pet slovenskih mest,'' poudarja Ester Heath iz IJS. ''V Evropi imamo
danes podatke že za 60 evropskih mest, kar omogoča tudi primerjavo
o porabi drog na območju EU. V letu 2011 je bilo v projekt
vključenih 19 evropskih mest, 21 čistilnih naprav in 12
laboratorijev iz 11 držav, raziskava pa je pokrila populacijo 14
milijonov prebivalcev. V letu 2018 so številke sodelujočih že za
2,5-krat višje.''
Danes
vsak četrti slovenski državljan kadi tobak, vsak deseti prekomerno
pije alkohol, vsak drugi je vsaj enkrat v preteklem letu prekomerno
popival, vsak šesti je vsaj enkrat v življenju poskusil prepovedane
droge (najpogosteje kanabis), vsak peti pa uživa kombinacijo tobaka,
alkohola ali kanabisa. Višji delež teh uporabnikov je moškega
spola. Tovrstne podatke zbira NIJZ. Ker je kakovost teh podatkov
podvržena vplivu načina zbiranja podatkov, saj na primer
anketiranci zaradi stigme ne poročajo o porabi drog v celoti, želijo
raziskovalci v projektu podatke iz običajnih virov kombinirati še s
podatki, pridobljenimi na osnovi analize odpadnih vod (WBE,
Wastewater Based Epidemiology), kar bo dodatno osvetlilo problematiko
drog v Sloveniji.
Osnovo
za izvajanje analiz na osnovi odpadnih vod predstavljajo sestavljeni
24-urni vzorci odpadne vode na vtokih čistilnih naprav, ki so
različno velike, imajo različne konfiguracije ter stopnje čiščenja.
V vseh proučevanih mestih poteka vzorčenje v točno določenem
tednu (marec ali april, 7 zaporednih dni) enkrat letno, analize pa
izvajajo v evropskih laboratorijih. ARRS projektna naloga je pričela
z izvajanjem triletnega programa v juliju 2018. S pomočjo rezultatov
je mogoče oceniti porabljeno drogo (mg/dan/1000 prebivalcev) oziroma
število doz porabljene droge (doze/dan/1000 prebivalcev) na
sprejemnem območju posamezne čistilne naprave. Sledi še primerjava
podatkov WBE s socio-epidemiološkimi študijami. Raziskovalci
podatke zatem posredujejo relevantnim partnerjem, znanstveni sferi in
javnosti. Vsako leto je tako v okviru projekta SCORE izdelana
kakovostna mednarodna primerjalna analiza, ki opozarja na
razširjenost obremenitve z drogami po posameznih evropskih državah
in mestih.
Med
slovenskimi čistilnimi napravami je JP CČN Domžale-Kamnik eden
večjih partnerjev tega projekta. Njena zmogljivost je 149.000
populacijskih ekvivalentov, letno pa lahko tako sprejme do 9
milijonov m³ odpadne vode. Z nadgrajeno infrastrukturo v letu 2016
je postala četrti največji sistem za čiščenje odpadne vode v
Sloveniji. Projekt nadgradnje je vključeval izgradnjo nove
aerobno/anoksične biološke stopnje za doseganje terciarnega
čiščenja s SBR‐tehnologijo (sekvenčni reaktorji), izgradnjo
vstopnega objekta za sprejem večje količine odpadne vode in
ustrezno mehansko predčiščenje, s čimer se je povečala
obratovalna varnost. Projekt nadgradnje je pomembno prispeval k
izboljšanju kakovosti reke Kamniške Bistrice in je uredil
problematiko čiščenja odpadne vode v regiji najmanj za prihodnja
tri desetletja. Čistilna naprava Ljubljana bo z nadgradnjo kmalu
pokrivala 555.000 PE, mariborska ima zmogljivost 195.000 PE, koprska
Marjetica 84.500 PE in novomeška komunala 55.000 PE. Na vseh petih
lokacijah bodo uporabili validirane metode za analizo odpadne vode.
Med
proučevane prepovedane droge so uvrščene klasične vrste, kot so
kanabis, kokain, heroin, amfetamin, metamfetamin in ekstazi, ter tudi
nove psihoaktivne snovi, med dovoljene pa alkohol, tobak in opiati.
Droge ob uživanju potujejo skozi uporabnikovo telo, se
metabolizirajo in se izločajo kot mešanica starševskih spojin in
metabolitov. Zatem se njihova pot nadaljuje skozi kanalizacijo preko
odpadne vode do čistilne naprave. Potrebni postopki zato vključujejo
odvzem vzorcev odpadne vode na vtoku v čistilno napravo, analizo
starševskih spojin in metabolitov oziroma izbiro spojin, ki so
dovolj stabilne in primerne za kemijsko analizo, da bi lahko na
osnovi tega napovedali, koliko osnovnih drog je bilo med populacijo
na določenem območju v uporabi. Po določitvi koncentracije
preostalih drog je mogoče ugotoviti količine porabljene droge na
dan v povezavi s številom prebivalcev, a krog se tu še ne konča.
Ker čistilne naprave vseh teh snovi običajno ne odstranijo, jih
nekaj prehaja nazaj v okolje, kjer obremenijo površinske vode in
prst. Organizmi so izpostavljeni mešanicam teh spojin, in četudi so
koncentracije nizke, gre za kronično izpostavljenost, ki ima še
druge sinergistične in antagonistične učinke, zato bodo izdelali
oceno toksičnosti in izpostavljenosti ostankov teh spojin.
V
projektno nalogo je vključen tudi NIJZ, ki bo zagotovil podatke o
uporabi in razširjenosti prepovedanih drog, alkohola in kajenja.
Ciljna populacija raziskave so prebivalci Slovenije, stari od 15 do
64 let, ki živijo v zasebnih gospodinjstvih. S podatki o porabi drog
v Sloveniji bo tako mogoča primerjava na nacionalni ter tudi na
mednarodni ravni (SCORE projekt). Svoja spoznanja bodo raziskovalci
prenašali na deležnike v znanstveni sferi, z izsledki pa bodo prek
medijev seznanjali tudi širšo javnost.
Kakšni
bodo rezultati odvisnosti od drog v 60 evropskih mestih, med katerimi
so tudi Ljubljana, Maribor in Domžale, bo tako znano sredi
letošnjega marca, takoj po uradni objavi rezultatov Evropskega
centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami za leto 2018.
Podatke za tri slovenska mesta bomo lahko prvič primerjali tudi z
glavnimi mesti v EU. Poleg tega bomo prvič v Sloveniji ocenili tudi
učinkovitost čiščenja izbranih ostankov drog za različne
velikosti in konfiguracije ČN ter ocenili ranljivosti porečja,
vključujoč značilnosti porečja, vpliv površinskih vod na
podzemne vode ter časovno in prostorsko spremenljivost posameznih
parametrov, ki vplivajo na redčenje. V letu 2019 bo vzorčenje
potekalo v petih slovenskih mestih, saj se v projekt vključujeta še
Koper in Novo mesto.