JUB in
GBC Slovenija v Dolu pri Ljubljani gostila upravnike večstanovanjskih
objektov iz vse Slovenije
Prihodnost
sanacij toplotnih ovojev večstanovanjskih objektov v Sloveniji -
strokovni posvet v organizaciji GBC Slovenija v prostorih JUB TRC
Dol
pri Ljubljani, 17. aprila 2019
JUB
je sredi aprila v prostorih svojega Tehnološko raziskovalnega centra
v Dolu pri Ljubljani gostil več kot 80 upravnikov večstanovanjskih
objektov iz vse Slovenije, ki so se udeležili strokovnega posveta na
temo sanacij toplotnih ovojev in z njimi povezanimi trajnostnimi
energetskimi rešitvami. V imenu organizatorja GBC Slovenija je
udeležence posveta najprej pozdravil predsednik UO združenja Iztok
Kamenski, predavanja pa so izvajali predstavniki uglednih in
trajnostno usmerjenih podjetij JUB, Knauf Insulation, F. Leskovec,
GEN-I Sonce in slovenskega Eko sklada.
Iztok
Kamenski je uvodoma predstavil Slovensko združenje za
trajnostno gradnjo - Green Building Council Slovenija, ki želi z
svojimi prizadevanji in delom prispevati k razvoju na področjih
trajnostne gradnje, trajnostnega razvoja ter upravljanja nepremičnin,
kar vključuje tako načrtovanje stavb kot tudi njihovo gradnjo in
uporabo. Njegovo poslanstvo je namreč spodbujati in omogočati
izmenjavo znanj med strokovnjaki, skrbeti za izobraževanje
deležnikov in seznanjati širšo javnost o dosežkih in prihodnosti
tega področja gradbeništva. Pri tem tesno sodeluje s pridruženimi
inštituti - ZAG Ljubljana, Institut Jožef Stefan in Gradbeni
inštitut ZRMK, pa tudi z Eko skladom, slovenskim okoljskim javnim
skladom, saj želi trajnostna merila vključiti tako v zelena
naročila kot tudi druge zahteve za pridobitev subvencij ali kreditov
za okoljske naložbe. GBC Slovenija spodbuja trajnost tudi preko
lokalnih energetskih agencij ter Konzorcija lokalnih energetskih
agencij Slovenije, s svojimi člani pa se osredotoča zlasti na nove
okvire trajnostnega razvoja LEVELs ter okoljski uspešnosti stavb, ki
vključuje izboljšanje uporabe virov in merjenje vplivov stavb na
okolje v njihovem celotnem življenjskem ciklu. Pri tem gre za
spodbujanje rabe obnovljivih virov energije in uveljavljanje
materialov z nižjimi emisijami, ki pomembno vplivajo na življenjsko
dobo objektov. Ti vključujejo tudi kriterij vgrajene energije, ki je
pri gradbenem materialu potrebna za njihov nastanek in uporabo, pa
tudi učinkovito rabo surovin, ustrezno razgradnjo materialov ter
upoštevanje potresne in požarne varnosti, saj gradnja brez
upoštevanja teh meril ni trajnostna gradnja. Kamenski je predstavil
tudi okoljsko označevanje izdelkov, podprto z ISO standardi, ki
investitorjem omogoča prepoznavanje lastnosti materialov in izdelkov
pred samo gradnjo.
Kako
je mogoče doseči energetsko učinkovitost ovoja stavbe prek
izolacijskih rešitev ter požarno varnih in zvočno izoliranih
konstrukcij, je udeležencem predstavil Tomaž Dolenc iz
škofjeloškega podjetja Knauf Insulation. Opozoril je na
specifiko trajnostnih izolacijskih rešitev v večstanovanjskih
objektih, katerih delež med stavbami pri nas znaša 18,5 odstotkov.
V zadnjih petih letih je bilo pri nas skupno prenovljenih približno
2,5 milijonov kvadratnih metrov fasadnih površin, torej 500.000
kvadratnih metrov letno, pri čemer delež prenov stavbnega fonda
znaša na letni ravni le 3,6 odstotkov. Opozoril je, da zatečeno
stanje žal pogosto kaže na neusklajenost videza med posameznimi
enotami na večstanovanjskih objektih ter tudi samih sosesk,
vprašljiva je tudi protipotresna sanacija in izboljšanje požarne
varnosti, pomanjkljivosti pa je najti tudi pri zvočni izolaciji
objektov, vgradnji dvigal, osvetljevanju ter ureditvi skupnih
prostorov. Vodilo za prihodnost je tako izboljšati energetsko
bilanco večstanovanjskih stavb, izvesti protipotresno sanacijo in
dvigniti kakovost bivanja in gradnje. Knauf Insulation na trgu ponuja
tako izolacijske rešitve za toplotno, zvočno in požarno zaščito
zunanjega ovoja objektov, ki vključuje fasade, poševne in ravne
strehe ter talne konstrukcije proti hladnim prostorom, pa tudi
izolacijske rešitve v notranjosti objektov, ki vključujejo talne
konstrukcije ter stene med stanovanji. V nadaljevanju je predstavil
tudi lastnosti in prednosti njihovih posameznih izdelkov in detajlov
za vgradnjo.
Iztok
Kamenski je v imenu družbe JUB predstavil novost -dekorativne tehnike za fasadne površine JUBIZOL Decor, ki jih
je mogoče kot imitacije naravnih materialov uporabiti pri obdelavah
zaključnih slojev. Investitorji jih že toplo pozdravljajo, saj so
njihove želje pogosto usmerjene v unikaten videz zunanjosti stavb,
pri čemer morajo zaključni sloji nuditi tudi kakovostno
funkcionalno zaščito površine, materiali pa kljubovati vplivom iz
okolja. Predstavil je tehnike, kot so Beton look (imitacija betona),
Travertin (imitacija travertina), Wood (imitacija lesa), Panel stone
(imitacija kamnitih panelov), Brick (imitacija opeke), Stone wall
(imitacija prečnega skrilavca -kamniti zid), Natural stone
(imitacija ploskovnega skrilavca –naravni kamen) in Bleščice
(steklena zrna z odsevnim učinkom). Dekorativne tehnike je mogoče
izvajati na zunanjih površinah, najprimernejše pa so fasadne
površine, podzidki in vertikalne betonske površine, seveda pa je
predhodno potrebno izvesti toplotno izolacijo in odpraviti toplotne
mostove. Dekorativne tehnike, ki imitirajo naravne materiale,
prinašajo investitorjem vrsto prednosti: hitrejša in cenejša
izvedba, manjša obremenjenost nosilnosti podlage, zatesnjena in
zaščitena površina pa je brez stikov, odprtin, špranj ali spojev,
ki se jim pri vgradnji naravnih materialov ni mogoče izogniti.
Dekorativne tehnike JUBIZOL Decor ohranjajo ali celo izboljšujejo
ključne funkcionalne lastnosti samega fasadnega sistema oziroma
zaključnega sloja, in za razliko od naravnih materialov ne omogočajo
zastajanja vode, zračnih žepov, toplotnih mostov in podobnih
pogojev za razvoj mikroorganizmov. Lažje, cenejše in manj zahtevno
bo tudi vzdrževanje, površine pa bodo bolj obstojne in trajne.
O
problematiki balkonov pri toplotni izolaciji fasad je udeležencem
spregovoril Aleš Kovač iz JUB-a, ki je izpostavil vrsto
dilem, s katerimi se soočajo upravitelji večstanovanjskih stavb:
kje izvesti izolacijo – na spodnji ali zgornji strani balkona, ali
je potrebno zapiranje parapetov ter kakšen način izvedbe je najbolj
primeren. Opozoril je na probleme odvodnjavanja in zamakanja, tako
pri odprtih balkonih kot pri pozidanih parapetih zaradi napačnih
izvedb, ter na potrebne izračune temperaturnega koeficienta
dolžinskega raztezka in raztezka fugirnih mas. Upravljavci
večstanovanjskih stavb morajo biti posebej pozorni na pripravo
kakovostne projektne dokumentacije, ponujene sistemske tehnične
rešitve, izbor kakovostnih materialov za vgradnjo, pri izbiri
izvajalcev pa tudi na njihove kompetence, izkušnje in doslednost,
zlasti pri izvedbi detajlov, ter ustrezno nego materialov po
vgradnji.
O
pomenu sidranja toplotnoizolacijskih sistemov je udeležence seznanilMiha Alič iz podjetja F. Leskovec. Predstavil je načine
sidranja, razlike med pritrdili in načine izvedbe sidranja
fasadne opeke. Pri toplotnoizolacijskih sistemih je mehansko sidranje
izolacije potrebno zaradi vetrne obremenitve ter teže fasadnega
sistema, število sider na kvadratni meter pa določa lokacija in
višina objekta, vetrna cona in debelina izolacije. Shemi sidranja
sta prilagojeni bodisi pritrjevanju EPS-a ali pa pritrjevanju
mineralne volne. Pri površinskem sidranju (udarnem in vijačnem)
lahko nastanejo toplotni mostovi ter se na fasadah pojavljajo
neželene pike, možno pa je tudi poglobljeno pritrjevanje s
pritrdili in fasadnimi sidri za pritrjevanje obstoječe fasadne
opeke.
Ravne
strehe in zelene rešitve Urbanscape je predstavil Primož Bernardiz podjetja Knauf Insulation. Ravne strehe so pogosto
izpostavljene velikim temperaturnim ali drugim vremenskim
obremenitvam, odvodnjavanje na njih pa je oteženo. Zaradi toplotnih
izgub je potrebno streho izolirati, pri tem pa upoštevati klimatske
pogoje ter vse gradbeno fizikalne vidike. Konstrukcije ravnih streh
morajo zagotavljati vodotesnost, toplotno stabilnost, požarno
odpornost, zvočno izolativnost, mehansko odpornost in odpornost na
zunanje vplive. Odlično rešitev tako predstavlja topla zatesnjena
ravna streha s kameno volno, ki nudi visoko toplotno, požarno in
zvočno zaščito, zagotavlja učinkovito upravljanje s padavinsko
vodo ter pohodnost za potrebe vzdrževanja, ponuja pa tudi možnost
zazelenitve. Knauf Insulation te rešitve na trgu predstavlja pod
blagovno znamko Urbanscape.
Robert
Jelenc iz skupine GEN-I je predstavil projekt GEN-I Sonce, v
katerem sodeluje že od samih začetkov, ko so na trgu začeli
postavljati mikro sončne elektrarne za gospodinjstva. Prehod na
obnovljivo, trajnostno, učinkovito in čisto energijo za vsakogar
pomeni tudi novo paradigmo načrtovanja in upravljanja
distribucijskega omrežja, samooskrbo za segmente gospodinjstev,
poslovnih odjemalcev, večstanovanjskih objektov ter energetskih
skupnosti. Doslej so zgradili že več kot 700 domačih sončnih
elektrarn ter postavili prvo sončno elektrarno na večstanovanjski
stavbi na Jesenicah, na hrvaškem trgu pa zgradili prvo sončno
elektrarno na poslovnem objektu. Njihov skupni cilj je zelena
transformacija, da bi s svojim znanjem in izdelki zagotovili
povečanje samooskrbe z elektriko iz sonca, učinkovitejšo rabo
energije, pametno upravljanje energije in izničenje ogljičnega
odtisa pri porabi. Tudi stanovalci večstanovanjskega objekta tako
lahko sodelujejo v samooskrbni shemi in s tem enakopravno
pomagajo Sloveniji in svetu pri prehodu v brezogljično družbo,
težave pa predstavljajo zlasti birokratski izzivi pri pripravi
dokumentacije ter pridobivanju dovoljenj oziroma soglasij.
Luka
Petkovšek , ki na Eko skladu že od začetka dodeljevanja
nepovratnih finančnih spodbud skrbi za javne pozive za
večstanovanjske stavbe, je predstavil aktualne možnosti
financiranja skozi subvencije ali kredite, ki jih lahko koristijo
lastniki v večstanovanjskih objektih preko slovenskega javnega
okoljskega sklada. Predstavil je pogoje, ki jih razpiše Eko sklad
pri pridobitvi subvencij za individualne ali skupne naložbe. Javni
pozivi so objavljeni ločeno, da je povsem razumljivo, za katere
vrste ukrepov pri prenovah stavb so sredstva namenjena. Pri enem od
aktualnih javnih pozivov so upoštevane toplotna izolacija fasade,
toplotna izolacija strehe ali stropa proti neogrevanemu prostoru,
optimizacija sistema ogrevanja in obsežna energetska obnova. Za vsak
posamezen ukrep so določeni tehnični pogoji, višina subvencije v
odstotkih priznanih stroškov, za pridobitev pa je potrebno oddati
vlogo pred pričetkom del, po zaključku naložbe pa poslati popolno
zaključno dokumentacijo.
Več informacij: dr. Iztok
Kamenski, vodja JUB Akademije, M: 041 716 845, E:iztok.kamenski@jub.si,www.jub.si