28. september 2016
V okviru 22. Slovenskega festivala znanosti »Opazujem, raziskujem, razlagam«, ki od 27. do 29. septembra v Ljubljani poteka na treh lokacijah, je na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo v okviru naravoslovnih tem mladim slušateljem o upravljanju z vodo predaval biolog,
dr. Mihael J. Toman iz
Slovenskega društva za zaščito voda, sicer redni profesor na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. Prof. Toman je mladostnikom uvodoma razložil, da so celinska vodna okolja za vse nas izjemnega pomena, saj kot ekosistemi s pripadajočimi združbami definirajo naravo, ki je skupaj z družbo vpeta v določeno okolje in prostor. Podrobno jim je pojasnil, kaj pravzaprav pomeni družbena odgovornost v kontekstu trajnostnega razvoja, saj mora človeštvo začeti odgovorno uresničevati skupne cilje družbe, sicer bo za nove generacije prihodnost, kar se dostopnosti dobrin tiče, polna negotovosti in omejitev.
Prof. Toman je poudaril, da z vodo ljudje pogosto napačno gospodarimo, tudi doma v gospodinjstvih, kjer je porabimo občutno preveč. Tako je v toaletnih prostorih za splakovanje stranišč porabimo kar 35 %, za kuhanje 15 % in prav toliko za kopanje v kadi. V umivalnikih znaša delež povprečne porabe vode v domovih 8 %, pri tuširanju 5 %. Za strojno pranje perila je porabimo 12 % in za pranje posode v pomivalnih strojih 4 %, delež za zunanjo rabo pa znaša 6 %. Pri tem je opozoril, da nimamo vsi ljudje danes vode na pretek, kot jo premoremo v Sloveniji. Kar 2,6 milijarde ljudi v svetu na primer živi brez sanitarij, 3 milijone otrok pa letno zaradi pomanjkanja ali nečiste vode tudi umre. Na primeru Aralskega jezera je s posnetki z zraka praktično pokazal, kakšne posledice lahko prinese nasilje človeka nad vodnim okoljem, saj je umirajoče jezero s površine, ki je bilo prej veliko za tri Slovenije, zdaj upadlo le na slabo tretjino.
Svojo enourno predstavitev, kako pomembno je za prihodnost bodočih generacij kakovostno upravljanje z vodo, je prof. Toman zaključil z mislijo, da je pomen vode nujno potrebno skozi izobraževanje vključiti v zavest mladih. Odlično priložnost za to je ponudil prav ta festival znanosti, saj znanost brez znanja – sploh ne bi obstajala.