Slovensko združenje za trajnostno gradnjo -
GBC Slovenija je 27. septembra, v svetovnem tednu trajnostne gradnje, organiziralo
tretjo letno trajnostno konferenco, ki je v prostorih Zavoda za gradbeništvo
Slovenije gostila več kot 120 udeležencev. Zbrane strokovnjake s področja
gradbeništva so poleg gostiteljev GBC Slovenija in ZAG uvodoma nagovorili tudi predstavniki Evropske komisije in Ministrstva za okolje in prostor, po
predstavitvi Eko sklada, ki kot
okoljski javni sklad ponuja različne oblike podpore tako za novogradnje kot za
energetsko prenovo stavb, pa so zanimiva predavanja na temo trajnostne gradnje
prispevali tudi predstavniki uglednih raziskovalnih in znanstvenih institucij
ter podjetij, včlanjenih v združenje. Rdeča nit konference so bili tudi
kazalniki trajnostne gradnje Level(s), ki jih je kot orodje na podlagi smernic
za trajnostno gradnjo razvila Evropska komisija. Aktivno njihovo zasnovo,
strukturo in postopno uveljavitev do leta 2021 spremlja tudi evropska mreža
svetovnega združenja GBC, v domačem prostoru pa GBC Slovenija.
''GBC Slovenija v sodelovanju z evropsko
mrežo GBC deluje na področju okolja, družbe in ekonomije, saj brez slednje ne
bo mogoče speljati nobenega projekta,'' poudarja predsednik združenja mag.
Iztok Kamenski. ''Med temi je naša prioriteta projekt Level’s, ki ga bomo
pri nas testno začeli izvajati v letu 2019, implementacija v zeleno javno
naročanje pa naj bi stekla v letu 2021. V Sloveniji se bodo ti procesi odvijali
v treh fazah, v prvi so že pripravljene kakovostne študije, ki nam podajajo
odgovore, kako se trajnostnih kazalnikov tudi lotiti. Po zaslugi naših
eminentnih raziskovalnih institutov, ki so prav tako člani GBC Slovenija, smo na
dobri poti, da ob zaostrovanju energetske učinkovitosti in trajnostnih kriterijev
na eni strani ter na drugi še uveljavitvi
novih standardov ISO 52000, ki nam bodo omogočili oceniti celotno
energetsko učinkovitost stavb, tudi pri
nas v okviru prostorskega načrtovanja uveljavimo trajnostno gradnjo, gradnjo,
ki bo uporabljala lastne vire energije.''
Podporo delovanju GBC Slovenija je v imenu Ministrstva
za okolje in prostor izrekel tudi državni sekretar, Aleš Prijon: ''Na
področju grajenega okolja je GBC ena vodilnih sil. Upravičeno pričakujete, da
bodo državne gradnje izvedene po trajnostnih kriterijih in načelih in da bo
država oblikovala trajnostne kriterije, ki bodo sicer zanesljivo trajnostnost
vpeli v okvire.‘’ Dodal je, da smo na dobri poti, da bomo slovensko pot do
trajnostne gradnje izvajali v okviru projekta CARE FOR CLIMATE in programa LIFE
z dobro opredeljenimi cilji, ki naslavljajo problematiko varstva okolja,
ohranjanja narave ter podnebnih sprememb. ‘’Pri tem delu brez sodelovanja GBC
in vaših strokovnjakov preprosto ne bo šlo, tako da se bomo na tem projektu
zagotovo še pogosto srečevali.''
V preoblikovanju evropskega gospodarstva v
bolj trajnostno naravnano smer, kot ga predvideva akcijski načrt, se skriva
zelo pomemben potencial za ustvarjanje novih in boljših delovnih mest, in tu
pomembno vlogo igra prav gradbeni sektor, saj je eden tistih, ki porabi največ
virov v EU. ''Gradnji in uporabi stavb v EU se pripisuje polovico vseh
pridobljenih materialov in energije in približno tretjino porabe vode,'' je
opozoril dr. Zoran
Stančič, vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji. ''Gradbeni sektor se povezuje tudi z
okoljskimi obremenitvami, saj sektor ustvari približno tretjino vseh odpadkov,
in zaradi tega menimo, da so trajnostne gradnje ogromen potencial, da nam
pomagajo doseči veliko lokalnih, regionalnih in tudi globalnih ciljev. Zaradi
tega je Evropska komisija v kontekstu akcijskega načrta za krožno gospodarstvo
razvila Level's.''
Josefina
Lindblom, ki pri Evropski
komisiji v Bruslju deluje v okviru Direktorata za okolje, dodaja:
'’Naše zgradbe v Evropi porabijo kar 50 % vse energije, ki jo potrebujemo kot
družba, in hkrati generirajo kar tretjino vseh odpadkov. Stavbe danes koristijo
precejšnjo mero virov, kar se odraža z negativnimi posledicami za okolje. To
želimo spremeniti, zato v Evropski komisiji dajemo pobude, kaj narediti in na
kakšen način se tega lotiti. Orodju, ki bi nam to omogočil, pravimo Level’s.
Želimo si, da bi to orodje začele uporabljati vse države, da bi začele
upoštevati nekatere kriterije ter jih morda implementirati tudi v svojo
zakonodajo ali morda v javna naročila. Kot je videti, obstaja podpora
ministrstev in industrije, zato upam, da bo tem trajnostnim smernicam sledila
tudi Slovenija.''
FOTO: Timon
Hozo