V razvojnem centru družbe JUB je potekalo strokovno srečanje na temo projektiranja, nadzora in kakovostne izvedbe izolacije stavb
Dol pri Ljubljani, 12. decembra 2019
Slovensko združenje za trajnostno gradnjo GBC Slovenija je v začetku decembra v prostorih razvojnega centra JUB gostilo več kot 90 slovenskih arhitektov, projektantov in predstavnikov investitorjev, ki so razpravljali o nujnosti večje energijske učinkovitosti starejših gradbenih objektov, zlasti večstanovanjskih stavb. Na strokovnem srečanju so se seznanili s priporočili za tovrstno projektiranje in nadzor nad izvedbo, pa tudi z načini, kako pravilno pristopati k tem projektom, da bi vlagatelji lahko pridobili tudi del nepovratnih sredstev iz Eko sklada. Poleg pravilne sanacije obstoječih toplotnih ovojev ter izvedbe drugih elementov na objektih so obravnavane teme obsegale tudi najnovejše trende pri trajnostni gradnji, skladnih s priporočili Level's, ki jih je za okoljsko uspešnost stavb v obliki smernic predlagala Evropska komisija. JUB je kot ugledni proizvajalec toplotnih sistemov JUBIZOL udeležencem predstavil tudi dileme glede izbire fasadnih barv in druge posebne materiale, ki so jih v podjetju razvili tudi za potrebe sanacije objektov kulturne dediščine.
Udeležence konference sta uvodoma pozdravila podpredsednik Uprave družbe JUB Dragan Stajić, ki je izpostavil vidno vlogo podjetja JUB na področju razvoja izdelkov za trajnostno in energijsko učinkovito gradnjo, ter predsednik GBC Slovenija, dr. Iztok Kamenski, ki je opozoril na tesno sodelovanje združenja z različnimi ministrstvi, Eko skladom ter z evropsko mrežo Green Building Council: ''V Evropi smo si na področju trajnostne gradnje s smernicami Level's zastavili 6 makro ciljev, z našim Eko skladom pa smo se fokusirali predvsem na tri: na energijsko učinkovitost stavb, ki je tudi najbolj merljiva, na ustvarjanje čim manj izpustov toplogrednih plinov v objektih in vgrajenih materialih, ter na večjo odpornost stavb pred podnebnimi vplivi, kot so neurja, toča ali poplave.'' Prisotne arhitekte in projektante je opozoril na pravilno tehnično izvedbo toplotnega ovoja stavbe, pri čemer je potrebno po ogledu objekta s projektnim pristopom predvideti vse potrebne ukrepe za kakovostno izvedbo izolacij ter posameznih detajlov, ki pa so lahko tudi izjemno kompleksni. Pri izvedbi del je ključen prav nadzor projektanta, ki ne sme popuščati investitorjem ali posameznim izvajalcem, da bi na račun nižjih cen uporabljali materiale slabše kakovosti.
Luka Petkovšek iz Eko sklada je prisotne opozoril na trenutno najbolj aktualen poziv v povezavi s projektiranjem, ki so ga za potrebe izboljšanja energijske učinkovitosti starejših večstanovanjskih stavb na Eko skladu pripravili v sodelovanju z MOP. Opozoril je, da mora biti pri dodeljevanju nepovratnih finančnih spodbud vsa pozornost usmerjena na ustrezno pripravo projekta za posamezen ukrep, vključevati pa mora tudi sistem nadzora. Med ukrepe poleg toplotnih izolacij fasad, ki so najpogosteje predmet vlog za pridobitev sredstev Eko sklada, štejejo tudi toplotne izolacije streh, izolacije tal na terenu ali tal nad neogrevanim prostorom ali kletjo, optimizacija sistema ogrevanja ter vgradnja prezračevanja z vračanjem toplote odpadnega zraka. Projekt, ki ga mora pripraviti pooblaščeni arhitekt, mora biti pri oddaji vloge končan pred zaključkom naložbe, pri nadzoru ukrepov pa lahko sodelujeta bodisi arhitekt ali pa inženir. Za vsak posamezen ukrep so določeni tehnični pogoji ter višina subvencije v odstotkih priznanih stroškov. Projektna dokumentacija mora vsebovati tudi novo tehnično smernico, ki je aktualna od letošnjega junija, in sicer mora vsebovati tudi projekt ustrezne požarne varnosti na stavbah. Vloge, ki te smernice ne upoštevajo, na Eko skladu zavračajo, saj se mora naložba izvajati skladno s trenutno veljavnimi predpisi.
V nadaljevanju sta o trendih izbire fasadnih barv udeležence seznanila tudi Tanja Kavčič Cvetko, arhitektka v JUB Design Studiu, ter dr. Žiga Nose, v JUB-u vodja področja razvoja JUMIX sistema, ki je arhitekte posebej opozoril na pasti pri izbiri temnih fasadnih odtenkov. Dr. Iztok Kamenski je v sodelovanju z Alešem Kovačem v nadaljevanju predstavil še možnost uporabe posebnih, nestandardnih, a kompatibilnih materialov za energijsko sanacijo objektov kulturne dediščine, ki so jih razvili v JUB-u in jih odlikuje večja paroprepustnost ter boljše reguliranje vlage. Udeleženci strokovnega srečanja so se zatem seznanili še s pravilno vgradnjo elementov ter izvedbo detajlov na transparentnih delih fasadnega ovoja, pravilnim sidranjem, načrtovanjem in izvedbo ravnih ter ekstenzivnih ozelenjenih streh, trendovsko obdelavo opečnatih fasad, prednostmi ter omejitvami pri načrtovanju notranjih izolacij, pa tudi z okoljskim vrednotenjem gradbenih proizvodov ter projektiranju stavb po sistemu DGNB.
Foto: arhiv JUB